Kako lahko diabetes prizadene oči?

Vaše oko ima na sprednjem delu lečo in zaslonko (odprtina), ki s prilagajanjem omogoča izostritev predmetov na mrežnici, ki se nahaja na zadnjem delu očesa. Mrežnica je sestavljena iz tkiva, občutljivega na svetlobo, tako kot na primer fotografski film v fotoaparatu.

Na sredini se nahaja rumena pega, ki je majhno področje v velikosti bucikine glave. To je najbolj specializiran del mrežnice in je kjučnega pomena, saj omogoča gledanje najbolj drobnih stvari in branje malega tiska. Drugi deli mrežnice omogočajo stranski vid (periferni vid). Steklovina je prozorna želatinasta snov, ki zapolnjuje prostor v očesu pred mrežnico.

Diabetes lahko vpliva na oči na številne načine. Običajno je vključen preplet tankih krvnih žilic na mrežnici - od tu izraz diabetična retinopatija.

Diabetična retinopatija

Najbolj resno obolenje oči, povezano z diabetesom, se nanaša na mrežnico (retina) in se imenuje diabetična retinopatija.

Začetek diabetične retinopatije

Bolezen je zelo pogosta pri ljudeh, ki imajo diabetes zelo dolgo časa. Okulist bo lahko na očesu opazil določene nepravilnosti, vendar vaš vid zaradi tega ne bo nujno ogrožen.

Obstajata dve vrsti diabetične retinopatije, ki vidu škodita. Obe vkjučujeta preplet tankih krvnih žilic na mrežnici. Opise lahko preberete spodaj:

1. Makulopatija

Do te pride, ko krvne žilice na mrežnici začneje popuščati.

Če je prizadeta rumena pega, boste opazili, da se vaš centralni vid postopoma slabša. Lahko se zgodi, da boste s težavo prepoznali obraze v daljavi ali videli drobne stvari, na primer mali tisk. Nivo izgubljenega vida je različen od človeka do človeka. Vednar bo vid, ki vam omogoča gibanje doma ali zunaj (vid, pomemben za mobilnost) ostal ohranjen. Redko se zgodi, da nekdo z makulopatijo izgubi svoj vid v celoti.

2. Proliferativna diabetična retinopatija

Včasih lahko diabetes povzroči zamašitve krvnih žilic na mrežnici. Če se to zgodi, se v očesu oblikujejo nove krvne žilice. Na tak način narava sama poskuša popraviti škodo in poskrbi, da ima mrežnica oskrbo s krvjo.

Na žalost pa so nove krvne žilice šibke. Poleg tega se nahajajo na napačnem mestu - rastejo na površju mrežnice in v steklovino. To posledično pomeni , da krvne žilice zelo hitro zakrvavijo in povzročijo, da v očesu nastane brazgotinsko tkivo. Brazgotine raztegnejo in deformirajo mrežnico. Če mrežnica iz različnih vzrokov zdrsne s svojega mesta, to imenujemo odstop mrežnice. To stanje je bolj redko kot začetek retinopatije na mrežnici in je pogostejše pri ljudeh, ki so že vrsto let odvisni od inzulina. Nove krvne žilice načeloma ne bodo vplivale na vaš vid, vendar njihove posledice, na primer krvavitve ali odstop mrežnice, povzročijo zelo hitro poslabšanje vida. Vid bo postal zamegljen in nepopoln, saj boste zaradi krvavitve videli le del vidnega polja. Če bolezni ne zdravimo, lahko pri proliferativni retinopatiji pride do popolne izgube vida. Z zdravljenjem lahko večino diabetičnih težav, ki ogrožajo vid, preprečimo, če jih odkrijemo dovolj zgodaj.

Kako se izvede terapija z laserjem?

Terapije so izvajane ambulantno in zaradi tega vam ne bo treba ostati v bolnišnici. Uporabijo se očesne kapljice, ki povečajo zenice, da zdravnik lahko pogleda v oko. Oko se nato s kapljicami omrtviči in na oko se vstavi majhna kontaktna leča, ki preprečuje mežikanje. Oči je treba sicer premikati v določeno smer, a to se lahko naredi tudi z vstavljeno kontaktno lečo.

Je boleče?

Zdravljenje, s katerim se zapre krvaveče krvne žilice, običajno ne povzroča nikakršnega nelagodja. Zdravljenje, s katerim odstranimo nove krvne žilice, je lahko nekoliko neprijetno, zato boste lahko istočasno s kapljicami dobili tudi protibolečinsko tableto. Če zdravljenje postane boleče, lahko v predel okoli oči dobite injekcijo, ki olajša bolečino.

Ali ima zdravljenje z laserjem kakšne stranske učinke?

Zdravljenje z laserjem ima malo stranskih učinkov, lahko izgubite nekoliko centralnega vida ali opazite majhne črne pike, ki nastanejo kot posledica laserskih opeklin.

Odstranjevanje novih krvnih žilic z laserjem je bolj zapleteno, zato je možnih več stranskih učinkov. Zelo pogosta je izguba določenega dela stranskega vida (periferni vid), kar pomeni, da ne boste mogli voziti. Prav tako se lahko zmanjša kakovost nočnega in barvnega vida. Občasno se lahko zgodi, da centralni vid ne bo več tako dober kot prej, kar pomeni težavo pri branju tiska. Običajno so težave prehodne, a se včasih ne popravijo. Zdravljenja brez možnih stranskih učinkov pravzaprav ni. Vendar pa so tveganja laserskega zdravljenja veliko manjša kot tveganja, ki so posledica nezdravljenja.

Kaj, če moje oko po terapiji postane boleče ali se mi vid poslabša?

Laser je zelo svetel in povzroči začasno izgubo vida, ki lahko traja uro ali dve po končani terapiji. Večina ljudi ima po daljši terapiji glavobol, zato lahko vzamete tableto proti glavobolu. Vendar, če je bolečina neznosna ali se vid še poslabša, morate takoj obiskati svojega očesnega zdravnika.

Če stanje v očesu postane resno in lahko povzroči odstop mrežnice in nastanek brazgotinskega tkiva, bo morda potrebna operacija. To je zelo zapleteno vprašanje, zato morate s svojim specialistom oftalmologom preveriti vse možnosti. Raziskave na področju očesnih bolezni, ki so povezane z diabetesom, se nadaljujejo in njihovo zdravljenje se nenehno izboljšuje.