DIGITALNI STRES. IZGORELOST OČI

Menu

Digitalni stres

Kaj je digitalni stres?

Juliana Velásquez psihiatrinja iz bolnišnice Saint Vincent de Paul pojasnjuje, da je digitalni stres odziv na tehnologijo, ki je prežela vse sfere človekovega bivanja. Zaradi dostopnosti, ki je sad tehnološkega napredka, sodobni posameznik pada v stres, saj je neprestano dosegljiv in obremenjen z informacijami. Intimni prostor je začel izginjati in s tem tudi čas za počitek in umirjenost. Z neprenehnim pridobivanjem informacij, naši možgani nikoli ne počivajo, niti nimajo časa za razmislek in čiščenje, selekcioniranje podatkov. Vsa ta nenehna aktivnost v človeku povzroča napetost in nemirnost.

Evropski inštitut sindikatov na delovnih mestih beleži nov pojav “tehnostres”. Kot nam že beseda predstavi, gre za stres, ki je povezan s tehnologijo oz. neprestano dosegljivostjo tehnološkim orodjem, kot je email, telefon, socialna omrežja. Neprekinjena dosegljivost, ki razmejuje osebni čas od službenega, psihično in čustveno močno vpliva na človekov tok življenja. Ker se ne odklopimo in ne postavimo ločnice med zasebno in poklicno, naše telo in oči začnejo doživljati nelagodje, pritisk, živčnost in preobremenjenost.

Tehnostres oz. digitalni stres je vedno bolj zabeležen pojav na delovnih mestih, ki zahtevajo (dejansko po pogodbi ali psihičnem pritisku) od zaposlenega, da je neprestano službeno prisoten in aktiven - s pomočjo digitalnih medijev. Tovrstni profili so na primer marketing - prodaja, računovodstvo, menedžment - vodstvo, kreativni poklici (dizajnerji, arhitekti), projektna dela, kjer se lovijo zastavljeni roki, in drugi pisarniški poklici, kjer se delo nikoli ne konča in zahteva od zaposlenih “takoj in danes” narejeno delo.

Preberite izpoved Mateje Tamše - mamice in blogerke Mami na kvadrat in pol. Mateja je tipični primer ženske in mame, ki žonglira med družino in aktivnim delavnikom. Članek:

Kako se boriti proti digitalnemu stresu?

Kaj ima vse to veze z očesnim zdravjem?

Oči so osrednji receptor sprejemanja informacij. Skozi oči naši možgani sprejemajo in dojemajo informacije, ki jih dobijo iz okolja v katerega zremo. Danes večino informacij prejmemo skozi digitalne medije - računalnik, pametni telefon, tablico, televizijo ali e-bralnik. Zanimiva raziskava Univerze Kalifornija - San Diego je ugotovila, da v enem dnevu oz. 12 urah v povprečju napolnimo možgane z 34 Gb informacijami oz. 105.000 besedami. Vse te informacije oz. besede, ki zajemajo tudi slike in zvok, gredo skozi oči. Ta velika količina informacij napreza oči in jih spravlja v stres.

Oči ves ta pritisk zmorejo zaradi umetne modre svetlobe, ki spodbuja oči in možgane v budno aktivno stanje. Več ko oči brez premora zrejo v digitalne ekrane in s tem neprestano srkajo informacije, prej obstaja možnost, da bodo pregorele. Izgorelost oči ne udari čez noč, ampak počasi skozi različne simptome oči sporočajo preobremenjenost.

Najbolj vidni simptomi so suhe oči, draženje in srbenje v očeh, trzanje veke, solzenje, rdeče oz. krvave oči, občutek težkih oči, glavoboli, telesna utrujenost in nespečnost ter nenaspanost.

Koga prizadene sindrom digitalnega stresa?

Najbolj pogosto sindrom digitalnega stresa prizadene zaposlene, ki delajo z računalnikom in/ali so neprestano digitalno dosegljivi. Znaki tehnostresa in digitalne izgorelosti na delovnem mestu se kažejo v padanju koncentracije, povečevanju kratkih odmorov, slabem počutju - fizičnem in psihičnem, napetosti, ki se prevrača v konflikte, nestrpnosti oz. neučakanosti, ki vliva pritisk, da mora biti vse hitro in takoj narejeno, prenažiranju s sladkorji in maščobami (neprestano grickanje), občutenju po neprestanem dokazovanju, ali pa nas stres tako ohromi, da postanemo apatični, imamo organski odpor do dodatnega dela, ter čutimo nenehno utrujenost in izčrpanost in zato samo še “hodimo v službo”.

Skoraj ni dela za katerega ne potrebujemo zdravih oči. Večina ljudi se nauči delati in živeti s slabim vidom. Tudi pri poklicnem delu, zaposleni pridejo tako daleč, da resno poškodujejo oko in vid, in šele nato poiščejo strokovno pomoč. Digitalni stres je resnejši pojav, kot se kaže na prvi pogled. Neprestano doziranje modre svetlobe v oko, resno škoduje ne samo fizičnim očem, ampak tudi vidu in celemu telesnemu zdravju. Napete in razdražene oči, ki so rezultat večurnega dela za računalnikom, močno vplivajo na celotno naše vidno polje in delovanje.

Človek, ki ima ranjeno oko in vid, tudi kognitivno “pohabljeno” vidi. Oči in možgani (in s tem naša delovna sposobnost) so neodtuljivo prepleteni. Za kakovostno in učinkovito delo, potrebujemo jasen in zdrav vid. Zato stres, ki je sicer lahko posledica tudi drugih stresorjev kot modre svetlobe, največkrat udari ravno na oči, v obliki otekline, rdečine, srbenja, bolečine ali alergije.

Stres pri delu je obvladljiv, v kolikor delovno okolje transformiramo v zdravo delovno mesto. Pri tem ne smemo zanemariti očesnega zdravja, saj ljudje najprej delamo z očmi in šele nato z rokami. Digitalna uporaba je pokazala, koliko malo ljudje negujemo očesno zdravje in preventivno skrbimo za očesno higieno. Poleg že tako težkih delovnih pogojev, opažamo, da ljudje redko skrbijo za oči. Na primer, veliko se ljudem megli in blešči, a ne pridejo na pregled. Nekateri zavračajo očala, zato se ne odločijo za očesni pregled in nakup korekcijskih očal. Spet drugi pa vztrajajo pri kontaktnih lečah, čeprav le-te dodatno sušijo oči. Velika večina pa enostavno ne gre za tem, da utrujene oči, dvojni vid, trzanje veke in drugi vidni simptomi, ki se pojavljajo na očeh, so posledica pretirane uporabe digitalnih medijev. Na eni strani se tako soočamo z zanikanjem simptomov in odlašanjem obiska zdravnika oz. okulista, in na drugi strani nepoznavanjem učinkov neprestane digitalne dosegljivosti.

Druga skupina, ki trpi pod tehnostresom oz. digitalnih stresom so mladi in mladoletni, ki pod vplivom družbenih omrežij in virtualnih dražljajov, trpijo v samopodobi in umanjkanju socialnega stika. Mladostniki, ki svoje življenje v glavnini preživljajo za računalnikom in drugimi pametnimi napravami, se soočajo s preobremenjenostjo informacij in možgansko neprestano budnostjo. Ker v osami obdelujejo vse prejete informacije, zapadejo tudi v čustveno-duševno stisko. Kot pri odraslih, je sindrom digitalnega stresa najprej viden na očeh. Viden pa je tudi na vedenju, saj so mladostniki nemirni, asocialni, raztreseni in zmedeni, ter imajo pogoste težave s spanjem. Spanec oz. motnje spanja in nespečnost so poleg razbolenih oči, drugi najbolj viden telesni simpotom.

Omeniti gre tudi, da obe skupini, zaposleni in mladostniki ter drugi aktivni uporabniki digitalnih medijev, doživljajo stres tudi zaradi večopravilnosti. Pri delu z digitalnimi orodji, večkrat skačemo iz ene aplikacije na drugo in delamo več stvari hkrati. Čeprav se na prvi pogled večopravilnost ne zdi nevarna, večurna nepretrgana funkcionalnost v nas povzroča napetost in adrenalin. Telo postane zato nemirno in um raztresen. Večopravilnost v oči vnaša dodaten nemir, saj morajo oči, vsakič ko se ravno privadijo na en pogled - vsebino, zamenjati okolje. Vso to hitro gibanje in spreminjaje slik - scenarijev, napenja oči in vzbuja v njih intenzivnost, ki pa na dolgi rok prinese izmučenost in izgorelost. Oči in možgani potrebujejo fokus in dosledno gledanje v eno smer ali predmet. Potrebujejo čas, da se navadijo na sliko in poglobijo vidno polje. Večopravilnost pa ravno to odvzema in sili oko in možgane, da hitro operirajo na površini. Posledično delamo več napak in vnašamo nemir v telo.

Posledice digitalnega stresa

Kot že omenjeno, so direktne posledice digitalnega stresa vidne na očeh, v obliki simptomov bolečih in razdraženih oči, trzanja vek in srbenja ter praskanja v očeh. Na dolgi rok s pretiranim dotokom svetlobe v določenih valovnih dolžinah, očesu povzročimo tudi degeneracijo makule. A posledice tehnostresa ne poškodujejo le naših oči in vida, temveč sežejo veliko dlje. Vplivajo na celoten živčni sistem, saj zrenje v digitalne medije, zaradi umetne svetlobe, sporoča možganom, da so neprestano budni in aktivni. Posledično se naše telo začne utrujati in ker se brani napetosti, ki je posledica neprekinjene aktivnosti, postanemo nervozni, kronično izčrpani in notranje nemirni.

Digitalni stres udari tudi naše notranje organe, največkrat presnovo in prebavo. Bolečine v želodcu, napetost trebuha in zaprtost so pogosti simptomi stresa. Pojavljajo se tudi bolečine v mišicah, bolečine v vratu, glavoboli, utrujenost in spremembe v vzorcih spanja. Nemalokdaj stres napade tudi spomin - možnost pomnjenja novih informacij in aktivno uporabo že obstoječega spomina. Pojavlja se tudi omotica in stiskanje v prsih ter povečan utrip srca.

Stres računalnik

Poleg telesnih obolenj digitalni stres vpliva tudi na duševno zdravje. Depresija in tesnoba sta redna spremljevalca pretirane uporabe digitalnih orodij. Pogosto je občutenje notranjega nemira in živčnost ter neprekinjena napetost. Duševni simptom digitalnega stresa je tudi nizka samopodoba in negativno mišljenje, da nič ne moremo in smo odvisni od okolice in ljudi. Pretirana vpetost v digitalno aktivnost prinaša tudi težave pri odločanju (preveč odločitev hkrati) in zmanjšuje kreativnost. Posledično začnemo čutiti manjvrednost in sposobnost za organizacijo dela povsem upade.

Danes veliko zasledimo, da sta stres in izgorelost najbolj razširjeni bolezni sodobne družbe. Veliko preden pridemo do dejanskega stresa in izgorelosti, telo vidno sporoča preobremenjenost. Zato delodajalcem in zaposlenim svetujemo, da spremljajo in poslušajo svoje telo in znake / simptome / obolenja, ki jih kaže. Oči in vid sta velikokrat prva pokazatelja napetosti in preobremenjenosti. Simptomi so vidni, kot recimo rdeče ali zabuhle oči ter podočnjaki. Največkrat pa oči začutimo, na primer kot rezanje ali pesek, draženje in srbenje, ter solzenje. Nemalokdaj se pojavlja trzanje veke in očesa ter občutek bolečih in utrujenih oči. Če bi vsak posameznik in delodajalec samo spremljala očesno zdravje, bi izvedela veliko o zdravstvenem stanju kadra, predvsem to katere ukrepe uvesti za zdravo delovno okolje, ki preprečujejo stres in izgorelost.

Kako preprečiti digitalni stres?

Nega oči je bistvena pri odpravljanju digitalnege stresa. Očesna higiena vključuje redne okulistične preglede, čiščenje oči in redno odstranjevanje ličil ter in uporabo nealergenih krem in ličil. Očesnemu zdravju močno pripomore tudi masaža vek, očesne vaje in pravilno vstavljena dioptrija v očalne leče ter pravilna raba kontaktnih leč.

Pri delu z računalnikom in digitalnimi mediji, digitalni stres lahko zmanjšujemo z ustrezno osvetlitvijo prostora - čim manj neonskih in led luči, ter računalniškim ekranom, ki omogoča zatemnitev modre svetlobe. Izogibajmo se tudi klimi in prepihu, ki sušita oko in povzročata draženje v očeh.

Pri suhih očeh pomagajo kapljice ali tekoči gel za oči, še posebej, če so brez konzervansov. Vendar uporaba kapljic ali gela za oči, ni dolgotrajna rešitev. Veliko ljudi pri računalnikih uporablja kontaktne leče, ki dodatno sušijo oči, posebej v kombinaciji s klimo, ki je redno prisotna v delovnih okoljih. Zato svetujemo, da se pri rabi računalnika namesto kontaktnih leč, uporabljajo korekcijska očala oz. še bolje računalniška očala.

Toplota blagodejno vpliva na oči in jim pomaga, da se razbremenijo in nasolzijo. Zato priporočamo redno uporabno grelno-hladilne preveze za oči. Dobite jo v naši optiki in spletni trgovini.

Očala za računalnik so enostavno in hitro učinkovito orodje. V Optiki Oblak nudimo edinstvena očala za računalnik OPTiSS BLU, ki poleg zaščite pred modro svetlobo ščitijo oči tudi pred UV žarki. Modri antirefleks, ki je vstavljen v očalne leče, blokira vdor modre svetlobe in hkrati ščiti oči pred bleščanjem, ki je pogosto rezultat neustrezne osvetlitve delovnih prostorov. V kolikor uporabnik nosi dioptrijo, se jo vstavi v očalne leče in tako delo za računalnikom poteka naprej nemoteno z enimi očali. Pomagajo pa tudi tistim, ki nosijo leče, ker preprečujejo dodatno sušenje oči. Očala za računalnik pomagajo očem ostati neobremenjene in nenapete ter jim pomagajo ohranjati vlažnost. Tako s preprostim pripomočkom - računalniška očala - zmanjšujemo možnost za digitalni stres in izgorelost oči.

Reference:

Digital Journal: New Types of Workplace Stress in the Digital Era
Salud Coomeva Medicina Prepagada S.A. Magazine: The Effects of Digital Stress
Tech 21 Century: The Human Brain is Loaded Daily with 34 GB of Information
Dorothee Hefner & Peter Vorderer: Digital Stress. Permanent Connectedness and Multitasking