Ergonomija računalniške opreme za zdrav vid

Menu

Ergonomija računalniške opreme

za zdrav vid

V tem digitaliziranem svetu se zdi, da skoraj vsi ljudje veliko časa preživijo za računalniki, kar pomeni določen napor za oči in druge dele telesa.

Vse, ki računalnik uporabljajo vsakodnevno dlje časa, v službi, šoli ali doma za razvedrilo, lahko doletijo glavoboli, pekoče oči, trd vrat in drugi simptomi t.i. sindrom računalniškega vida (SRV). Daljše delo z računalnikom lahko povzroči fizični stres, ki ima trajne posledice.

Ergonomija računalnik

Tukaj pa je dobra novica: nelagodje in težave, povezane z uporabo računalnika, lahko omilite tako, da bolje spoznate svoje telo, si prilagodite delovni prostor in navade ter se tako v prihodnosti izognete težavam. Ključnega pomena pri tem ima t.i. ergonomija računalniške opreme.

Kaj je ergonomija računalniške opreme?

Ergonomija je veda, ki se ukvarja s prilagajanjem delovnega mesta, opreme in/ali prostora, da bi kar najbolje ustrezal uporabniku. Namen ergonomije je popolno prileganje delovnega prostora vsakemu zaposlenemu, kar bi povečalo delovno sposobnost in zmanjšalo nevarnost za nastanek poškodb zaradi preobremenjenosti.

Z ergonomijo računalniške opreme se optimizira delovni prostor in s tem zmanjša nevarnost za nastanek sindroma računalniškega vida, bolečin v vratu in hrbtenici, sindroma karpalnega kanala in drugih motenj, ki vplivajo na mišice, hrbtenico in sklepe.

ťVizualna ergonomijaŤ je izraz, ki ga nekateri strokovnjaki uporabljajo za ureditev delovnega prostora, katerega namen je preprečitev sindroma računalniškega vida.

Računalniška in vizualna ergonomija: nasveti za varnost in zdravje pri delu

Da bi si ustvarili računalniško delovno okolje, ki zmanjšuje stres, neugodje in morebitne poškodbe, ne potrebujete nasvetov dragega svetovalca.

Tu je le nekaj nasvetov za delo za računalnikom, ki jih je priporočila ameriška Uprava za varnost in zdravje pri delu. Nasveti so namenjeni zmanjšanju tveganj za nastanek stresa, fizičnih poškodb in preobremenitve oči zaradi predolge uporabe računalnika.

Sedite tako, da sta glava in vrat vzravnana in v liniji s hrbtenico, pri čemer hrbet ne sme biti upognjen ali nagnjen.
Računalniški zaslon imejte neposredno pred sabo. Izogibajte se gledanju zaslona z obrnjeno glavo ali upognjenim telesom. Zaslon naj bo dovolj blizu, da boste brez težav brali besedilo brez nagibanja naprej.
Računalniški zaslon naj bo postavljen tako, da je vrh zaslona poravnan z očmi oziroma malce pod njihovim nivojem. Tako boste na zaslon lahko gledali brez upogibanja vratu.
Uporabljajte stol, ki nudi oporo spodnjemu delu hrbtenice, ima oblazinjen sedalni del in zaobljen sprednji del.
Komolce imejte sproščene in blizu telesa. Nadlakti naj bodo postavljene pravokotno nad tlemi in pazite, da niso stegnjene naprej ali upognjene nazaj. Spodnji del roke (podlakti, zapestje in dlani) in zgornji del roke (nadlakti) naj tvorijo kot 90 stopinj.
Miška naj bo blizu tipkovnice, da se ne stegujete po nepotrebnem. Pazite da zapestja in dlani ne počivajo na ostrih robovih.
Zaslon postavite tako, da v njem ne bo odsevala svetloba stropnih luči ali sončna svetloba.
Nastavite višino stola tako, da so stegna vzporedno s tlemi, meča pa pravokotno nad tlemi.
Uporabljajte senčila, da se vam zaradi dnevne svetlobe ne bo bleščalo.
Rože v prostoru skrbijo za boljše počutje in zrak.

Če delate s tiskanimi dokumenti, uporabljate držalo, s katerim dokument postavite na isto višino in razdaljo, kot je računalniški zaslon.

Ko uporabljate telefon, imejte naglavne slušalke, da boste imeli proste roke.

Če uporabljate bifokalna stekla, bi morali računalniški zaslon gledati brez večjih težav in nagibanja vratu ter hrbtenice. Če temu ni tako, razmislite o nakupu očal za delo z računalnikom.

Očala za računalnik OPTiSS BLU so v polnem paketu s pregledom oči na voljo tudi v naši Optiki Oblak.

Če boste upoštevali te nasvete, se boste izognili slabi telesni drži, glavobolom, bolečinam v vratu in hrbtenici ter sindromu računalniškega vida. Vendar ne pozabite, da dolgotrajno delo z računalnikom, čeprav v idealnih pogojih, pomeni določen stres za vaše telo in oči.

Da bi zmanjšali možnost za nastanek težav, ki vodijo v sindrom računalniškega vida in drugih fizičnih tegob, si večkrat vzemite krajši odmor.

Številni strokovnjaki, tudi optometristi, ki so specializirani na področju računalniškega vida, priporočajo, da vsakih 20 do 30 minut vstanete in se za nekaj trenutkov odmaknete od računalnika. Vzemite si nekaj trenutkov, pretegnite si roke in noge in svoje oči spočijte tako, da gledate nekam v daljavo (vsaj 100 m stran, več je boljše).

Poleg tega pri uporabi računalnika ne pozabite na pogosto mežikanje, saj tako zmanjšate možnost za nastanek suhih oči. Po potrebi uporabljajte ťumetne solzeŤ, torej